Ko občinska oblast zakonski postopek nadomesti s pravnim zagotovilom in dvigovanjem rok, težava preseže posamezen prostorski načrt. Postane vprašanje, kdo v Piranu še nadzoruje oblast.
Včeraj objavljena novica o odločitvi Ustavnega sodišča glede OPPN Ob Belokriški je za piransko oblast neprijetna predvsem zaradi jasnosti njenega sporočila.
Sodišče je v odločbi z dne 24. septembra 2026 ugotovilo, da je bil odlok v neskladju z Ustavo. Ugotovitvi je določilo učinek odprave.
Bistvo odločitve je preprosto: ko Ustavno sodišče predpis razveljavi, ga izloči iz pravnega reda. Občina lahko sprejme nov predpis, vendar mora izpeljati predpisani postopek. Prejšnjega odloka ne more obuditi zgolj s ponovnim glasovanjem.
To je meja, ob kateri se konča politična volja in začne pravna država.
MATOZOVO ZAGOTOVILO NI NADOMESTILO ZA POSTOPEK
Po poročanju Megafona je župan Andrej Korenika ob obravnavi leta 2024 pojasnil, da več predlogov, med njimi Belokriška, temelji na mnenju zunanjega pravnika Francija Matoza in ne občinske uprave. Takšno pot je predstavil kot mogoče in zakonito ravnanje. Na isti seji je bilo predstavljeno tudi nasprotno pravno mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča.
Opozorila so torej obstajala.
Zunanji pravni nasvet je lahko koristen. Toda njegova vrednost se meri po kakovosti argumentov in skladnosti z zakonom. Odvetnikov ugled ne ustvari pristojnosti, ki je občina nima, in ne nadomesti postopka, ki ga mora izvesti.
Prav tu je bistvena slabost pravne poti, ki jo je občina izbrala ob Matozevem svetovanju: možnost ponovnega sprejetja odloka je obravnavala kot zadostno rešitev problema, čeprav bi morala najprej razrešiti vprašanje zakonitega postopka njegovega nastanka.
Glasovanje je zaključek odločanja. Ne more biti nadomestek za vse, kar bi se moralo zgoditi pred njim.
Če oblast meni, da je predlagana prostorska rešitev dobra, mora biti sposobna zanjo izpeljati zakonit postopek. Prav tam se preveri, ali njeni argumenti prenesejo strokovna vprašanja, nasprotovanje in javni nadzor.
POSTOPEK NI OVIRA, KI JO ODSTRANIŠ
Prostorski postopki imajo namen. Pred glasovanjem morajo omogočiti razpravo in pridobivanje informacij, na podlagi katerih je mogoče presojati različne rešitve. Ustavno sodišče je prav ta pomen postopka posebej poudarilo.
Zato je govorjenje o »formalnostih« zavajajoče, kadar z njim zmanjšujemo pomen sodelovanja javnosti in strokovnega preverjanja.
Prostor ostane tudi po koncu mandata. Posledice pozidave nosijo sosedje, infrastruktura in prihodnje generacije. Občani zato niso neprijetna motnja pri uresničevanju načrtov oblasti.
Njihova možnost sodelovanja je del legitimnosti odločitve.
Oblast, ki želi hitrost doseči z izpuščanjem postopkov, ustvarja pravno negotovost. Tudi za lastnike in investitorje, v imenu katerih zatrjuje, da ukrepa.
ŽUPAN SE NE MORE SKRITI ZA PRAVNIKA
Politična odgovornost Andreja Korenike se začne pri odločitvi, da takšno pot predlaga in zagovarja.
Župan ima pravico pridobiti zunanje pravno mnenje. Ima pa tudi dolžnost presoditi opozorila, pojasniti tveganja in za izbrano ravnanje prevzeti odgovornost.
Sklicevanje na pravnega svetovalca ne prenese županove odgovornosti na odvetniško pisarno.
Delo je ob poznejši občinski razveljavitvi odloka poročalo, da je župan zavračal razlago, da gre za posredno priznanje nezakonitega ravnanja, ter poudarjal zaščito pravic lastnikov zemljišč.
Toda zaščita lastnikov zahteva zanesljive pravne temelje.
Politično sprenevedanje nastane, ko oblast govori o koristnem cilju, vprašanje zakonitosti uporabljene poti pa pušča ob strani. Dober namen, tudi kadar je resničen, ne popravi nezakonitega postopka.
Župan zdaj občanom dolguje jasen odgovor: zakaj je ob znanih opozorilih vztrajal pri tej poti in kaj bo po odločbi spremenil?
SVETNIKI NISO ŽUPANOV GLASOVALNI SERVIS
Odgovornost imajo tudi svetniki, ki so ponovno sprejetje podprli.
Ni treba dokazovati skrivnega nareka, da bi od njih zahtevali pojasnilo njihovega glasu. Njihova odgovornost je javna že zato, ker so odločali.
Občinski svetnik mora znati povedati, katere argumente je preveril, kako je presodil opozorila in zakaj je predlog podprl. Odgovor, da je pravnik zagotovil zakonitost ali da je predlog podprla večina, je za tako pomembno odločitev preskromen.
Če svetnik svojo presojo prepusti županu in nato samo dvigne roko, svoj mandat spremeni v politično poslušnost.
Takšno ravnanje lahko v političnem jeziku imenujemo hlapčevstvo: odrekanje lastni presoji zaradi udobja pripadnosti večini. Ali je posamezen svetnik ravnal tako, mora pokazati njegov odgovor na konkretna vprašanja. Toda kolektivna večina ne sme postati kolektivno skrivališče.
Roka pri glasovanju pripada posameznemu svetniku. Z njo tudi odgovornost.
ZDAJ POTREBUJEMO RAČUN ODGOVORNOSTI
Po tej odločitvi bi morala občina javno pojasniti:
- kakšno pravno mnenje je bilo podlaga za ponovno sprejetje odloka;
- kako so bila obravnavana nasprotna opozorila;
- koliko je občino stalo svetovanje in nadaljnje pravno zastopanje;
- kako bo uredila nadaljnje prostorsko načrtovanje ter posledice ugotovljene protiustavnosti.
Odločba sama ne ugotavlja osebne korupcije, kazenske odgovornosti ali glasovanja po navodilih. Za politično presojo pa tega niti ne potrebujemo.
Dovolj resno je že ugotovljeno ravnanje z občinskim predpisom.
Piran potrebuje župana, ki zna utemeljiti zakonito odločitev, pravnika, čigar argumenti prestanejo sodno presojo, in svetnike, ki znajo tudi lastni večini reči ne.
Belokriška je zato preizkus odgovornosti vseh treh.
Ustavno sodišče je opravilo svoj del. Zdaj naj svojega opravijo še tisti, ki so predlog zagovarjali in zanj glasovali.
#Belokriška #ObčinaPiran #UstavnoSodišče #PravnaDržava #OdgovornostOblasti #PiranOdloča