Štiriinsedemdeset dni pred lokalnimi volitvami se je spremenil odgovor na eno najbolj osnovnih demokratičnih vprašanj: kdo sme glasovati. Z današnjim dnem velja novela Zakona o lokalnih volitvah ZLV-M. Državljani tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje po novi ureditvi nimajo več volilne pravice na lokalnih volitvah. Pravico ohranjajo državljani Republike Slovenije in pod zakonskimi pogoji državljani drugih držav članic Evropske unije.
To ni tehnična podrobnost, ki bi zanimala samo pravnike in volilne komisije. Gre za mejo politične skupnosti: kdo lahko soodloča o županu, občinskem svetu in svetu krajevne skupnosti v okolju, kjer živi, dela, plačuje davke in uporablja javne storitve.
Državni zbor je to mejo na novo določil. Dokler Ustavno sodišče morebiti ne odloči drugače, je treba veljavni zakon spoštovati in ga pri volitvah tudi uporabljati. Toda spoštovanje veljavnega prava ne pomeni, da moramo opustiti vprašanje, ali je način spreminjanja volilnih pravil demokratično dober.
Volitve niso samo datum na koledarju. So postopek, v katerem morajo volivci vnaprej vedeti, ali imajo pravico glasovati, kandidati pa, pod kakšnimi pogoji lahko nastopijo. Občine morajo pravočasno urediti volilne enote, volilne komisije pripraviti navodila, politični akterji zbrati veljavne podpise, upravni sistemi pa zagotoviti pravilne volilne imenike. Če se pravila spremenijo tik pred začetkom volilnih opravil, se pravna negotovost ne ustavi v Ljubljani. Preseli se v vsako občino — tudi v Piran.
ZLV-M ne posega samo v volilno pravico državljanov tretjih držav. Za določitev kandidatov v svet krajevne skupnosti zahteva najmanj deset podpisov volivcev z volilno pravico. Znova omogoča tudi oblikovanje več volilnih enot znotraj krajevnih skupnosti. Občine lahko za letošnje volitve ustrezne akte spremenijo najpozneje do 2. oktobra.
To pomeni, da bodo morali kandidati in liste v Piranu pred zbiranjem podpisov preveriti dve stvari: kdo lahko veljavno podpiše podporo in v kateri volilni enoti se kandidatura sploh pripravlja. Kar je veljalo še včeraj, danes ni več nujno dovolj. Kar je v občinskem aktu zapisano danes, pa se lahko do začetka oktobra še spremeni.
Zagovorniki novele imajo pravico trditi, da je nova ureditev vsebinsko primernejša. Nasprotniki imajo pravico opozarjati, da odvzem že dolgo priznane politične pravice odpira ustavnopravna vprašanja. O tem bo, če bo zahteva vložena, odločalo Ustavno sodišče. Toda poleg vprašanja, kdo ima prav, obstaja še vprašanje, kdaj se takšne spremembe sprejemajo.
Demokracija potrebuje več kot veljavno večino v parlamentu. Potrebuje tudi predvidljivost. Čim bliže smo dnevu glasovanja, tem močnejši bi moral biti razlog za poseg v temeljna volilna pravila in tem večja dolžnost oblasti, da posledice pojasni jasno, pravočasno in v jeziku, ki ga razume vsak prizadeti volivec.
V Piranu je to še posebej pomembno. Občina je jezikovno, državljansko in življenjsko raznolika. Ljudje, ki jih nova ureditev izključuje iz lokalnega glasovanja, zaradi tega niso čez noč prenehali biti sosedje, sodelavci, starši otrok v tukajšnjih šolah ali uporabniki istega javnega prostora. Zakon določa, kdo odda glas. Ne more pa izbrisati dejstva, da posledice občinskih odločitev nosijo vsi prebivalci.
Prav zato morajo biti informacije na voljo brez političnega navijanja in brez olepševanja. Kdor po novem nima volilne pravice, mora to izvedeti pravočasno in nedvoumno. Kdor zbira podpise, mora vedeti, kateri podpis je veljaven. Kdor kandidira za svet krajevne skupnosti, mora vedeti, ali so volilne enote dokončne. Občina in OVK pa morata vsako spremembo objaviti dovolj vidno, da ne bo ostala skrita v pravnem aktu, ki ga večina ljudi nikoli ne odpre.
Napoved zahteve za ustavno presojo in začasno zadržanje negotovost še povečuje. Portal zato ne sme ugibati, kakšna bo odločitev sodišča. Objaviti mora trenutno veljavno stanje, ga časovno označiti in ga takoj popraviti, če se pravni položaj spremeni.
Demokracija ni samo glasovanje; je tudi zaupanje, da se pravila med tekmo ne premikajo. Če se že premaknejo, je najmanj, kar javnost lahko zahteva, popolna jasnost: kdo je odločitev sprejel, kdaj začne veljati, na koga vpliva in kaj mora vsakdo storiti drugače.
V Piranu bomo o oblasti odločali 15. novembra. Do takrat ni naloga neodvisnega portala, da razglasi zmagovalca pravnega ali političnega spora. Njegova naloga je preprostejša in pomembnejša: da nihče ne ostane brez bistvene informacije o tem, kdo sme odločati — in po katerih pravilih.
Viri za uredniško preverjanje
- ZLV-M, Uradni list RS, velja od 2. 9. 2026
- Veljavni čistopis Zakona o lokalnih volitvah, PISRS
- Poročilo STA/Regional Obala o začetku veljavnosti in napovedani ustavni presoji, 2. 9. 2026