V Piranu se volitve uradno še niso začele.
Za dan, ko začnejo teči roki za volilna opravila, je določen 7. september. Volitve bodo 15. novembra. Zakonsko določena volilna kampanja se lahko začne šele 30 dni pred glasovanjem.
Do takrat torej kampanje ni.
So samo kandidature, ki niso nujno kandidature. Podpore, ki so že podpore, čeprav morda še niso dokončne. Kandidati, ki razmišljajo o tem, ali bi potrdili, da razmišljajo o kandidaturi. In ankete, ki sprašujejo, koga bi volili jutri, čeprav volitev jutri ne bo.
Skratka: kampanje ni.
Je pa že skoraj vse drugo.
Kandidat še ni kandidat, vendar ga že lahko izmerimo
Piranska predvolilna sezona se je začela po najlepši domači politični tradiciji: najprej smo dobili imena, nato zavezništva, zatem ankete, programi pa bodo predvidoma prišli takoj, ko se izkaže, kateri program bi bil volivcem najbolj všeč.
Nekateri so kandidaturo napovedali. Nekateri naj bi jo. Nekatere so evidentirale stranke. Nekateri se omenjajo. Pri nekaterih se omenja, da se o njih razmišlja. Pri drugih se morda razmišlja o tem, da bi jih začeli omenjati.
Vmes lahko občani že glasujejo v spletnih anketah.
Tako se danes politično prihodnost Pirana meri z znanstveno metodo, imenovano »klikni enkrat z istega IP-naslova«. Rezultat sicer ni reprezentativen, kandidature niso dokončne in seznam se lahko spremeni, vendar lahko vseeno dobimo zmagovalca volitev, ki še nimajo vseh kandidatov.
Če rezultat ni ugoden, je anketa seveda samo spletna anketa.
Če je ugoden, pa je ljudstvo spregovorilo.
Podžupan je skoraj izbran. Manjka samo še župan.
V javnosti so že znani prvi tekmeci, politične podpore in celo napovedi, kdo bi lahko ob morebitni zmagi prevzel mesto podžupana.
To je učinkovito.
Zakaj bi čakali, da občani izvolijo župana, če lahko prej sestavimo že polovico občinske oblasti? Volivec je pri tem postopku sicer umeščen nekoliko pozneje, vendar bo tudi on novembra dobil svojo priložnost: lahko bo potrdil, kar se je politično že sestavilo, ali pa nekoliko pokvaril kadrovski načrt.
V resnejših demokracijah kandidati najprej predstavijo program, nato ekipo in na koncu prosijo za zaupanje.
Pri nas je mogoče postopek racionalizirati: najprej se razdeli funkcije, nato poišče podporo in nazadnje napiše program, ki bo pojasnil, zakaj je bila prav ta razdelitev funkcij od začetka najboljša za občane.
Temu se ne reče trgovanje.
Temu se reče sodelovanje za razvoj občine.
Vsako odprtje je samo odprtje. Seveda.
Pred volitvami postane tudi občinsko življenje nenavadno živahno.
Kar je bilo tri leta zapleteno, postane nenadoma izvedljivo. Kar je bilo v načrtu, dobi rok. Kar ni imelo denarja, dobi idejno rešitev. Kar se je popravljalo počasi, se začne odpirati hitro. Na fotografijah je več nasmehov, na terenu več obiskov, v sporočilih za javnost pa občutno več prihodnosti.
Seveda nič od tega ni kampanja.
Župan samo opravlja svoje delo. Svetniki samo obveščajo javnost. Stranke samo predstavljajo stališča. Morebitni kandidati samo hodijo med ljudmi. Politični podporniki samo spontano ugotavljajo, da je prav zdaj napočil čas za človeka, ki ga podpirajo.
Če se ob tem pojavijo fotograf, logotip, slogan in zelo skrbno izbran stavek o prihodnosti Pirana, gre najverjetneje za naključno sovpadanje grafičnega oblikovanja in opravljanja javne službe.
Kampanja se bo začela šele oktobra.
Do takrat bomo očitno spremljali samo njen zelo podroben predogled.
Programi pridejo, ko bo ozračje dovolj toplo
Pri vsem tem manjka samo malenkost: vsebina.
Kdo bo povedal, koliko občinskih stanovanj bo zgrajenih in do katerega leta? Kdo bo pokazal realen prometni načrt za Lucijo, Portorož in Piran? Kdo bo povedal, kaj bo storil z mrtvo pred- in posezono? Kdo bo objavil finančno ovrednoten program, ne le seznama lepih želja? Kdo bo določil merljive cilje za javna podjetja, dostopnost obale, ureditev javnega prostora, zaledje, šport, kulturo in mlade?
In predvsem: kdo bo po štirih letih dovolil preveriti, kaj je od tega uresničil?
Za zdaj imamo precej imen in malo odgovorov.
To je razumljivo. Ime je mogoče objaviti v enem stavku. Resen program zahteva podatke, izračune, roke in neprijetno nevarnost, da ga bo nekdo čez štiri leta ponovno odprl.
Veliko varneje je obljubiti »nov razvojni zagon«.
Zagon nima cene, roka ali kvadrature. Nihče ga ne more fotografirati nedokončanega. Če ga občani ne občutijo, je mogoče pojasniti, da je bil zagon sistemski, dolgoročen in zato prostemu očesu trenutno še neviden.
Naj se kampanja začne – vendar odkrito
Sama zgodnja politična dejavnost ni problem. Demokracija ne potrebuje tišine do uradnega začetka kampanje. Dobro je, da kandidati pravočasno stopijo pred ljudi, da se soočijo ideje in da občani dobijo dovolj časa za presojo.
Problem nastane, ko kampanja poteka, vsi pa se pretvarjajo, da je ni.
Ko se oblast predstavlja kot nevtralno obveščanje, nasprotniki kot spontana civilna alternativa, dogovorjena zavezništva kot naključna srečanja, politična promocija pa kot skrb za občane.
Če je nekdo kandidat, naj to jasno pove.
Če ga podpirajo stranke ali liste, naj bodo podpore javne.
Če je ekipa že sestavljena, naj jo predstavi.
Če obljublja projekte, naj objavi vrednost, rok, vir financiranja in odgovorno osebo.
Če sedanji župan prosi za nov mandat, naj najprej položi račun za starega.
In če kdo še ni kandidat, naj ga mediji, stranke in ankete za nekaj dni pustijo v redkem naravnem stanju človeka, ki še ni na glasovnici.
Volitve v Piranu se bodo zgodile 15. novembra. Uradna kampanja bo trajala približno mesec dni.
Neuradna je očitno že odprla volilni štab, naročila kavo in rezervirala najboljšo mizo.
Volivci pa lahko do takrat naredijo nekaj politično skoraj subverzivnega: namesto fotografij začnejo zahtevati številke, namesto sloganov roke in namesto imen odgovore.
Kajti kampanja se res še ni začela.
Le kandidati, podporniki, ankete, kombinacije, kadrovske napovedi in politični marketing tega očitno še niso izvedeli.
---
UREDNIŠKA OPOMBA
Komentar satirično obravnava zgodnje predvolilno dogajanje in politične navade. Ne trdi, da posamezni kandidat, stranka ali lista krši zakon, ter ne izraža podpore nobenemu kandidatu. Portal bo vsem kandidatom zagotavljal enaka merila predstavitve, preverjanja navedb in dostopa do vsebinskih vprašanj.