Danes bi bilo najlažje zapisati, da se stvari premikajo. Dars pripravlja dokumentacijo za hitro cesto Jagodje–Lucija. Na plažah sta napravi SEATRAC. V piranskem pristanišču je nov dostopni sanitarni objekt. Vse tri zgodbe zvenijo kot napredek. In morda to tudi so.
1. Najprej dobra novica
Dostopnejše morje je dobro. Urejeno pristanišče je dobro. Reševanje prometnega vozla je nujno. Portal ne bo iskal škandala v vsaki klopi, napravi ali načrtu. Če je nekaj koristno, bomo to povedali.
2. Potem pa pride drobni tisk
Za dve napravi SEATRAC je javno navedena vrednost 74.700 evrov brez DDV. Za dostopni sanitarni objekt 36.200 evrov brez DDV. To še ne pomeni, da sta ceni previsoki. Pomeni pa, da ima občan pravico videti, kaj je v ceni, kako je bil dobavitelj izbran, katere ponudbe so bile primerjane in koliko bo stalo vzdrževanje.
3. Pri hitri cesti šteje koledar
Šestindvajset mesecev za dokumentacijo ni začetek gradnje. Je začetek novega merjenja časa. Kolikokrat smo že slišali, da se projekt premika, ne da bi se premaknila prva lopata? Tokrat potrebujemo javne vmesne roke: dokumentacija, zemljišča, dovoljenje, razpis in šele nato gradnja.
4. Vprašanje večera
Če so projekti dobri in cene gospodarne, zakaj občina na enem mestu ne objavi pogodb, specifikacij, ponudb, odgovorne osebe in prihodnjih stroškov?
Morda je vse povsem pravilno. Prav zato bi morali biti odgovori preprosti. Javnost ne potrebuje suma. Potrebuje dokumente. In jutri bomo preverili, ali smo dobili odgovor — ali samo še eno lepo fotografijo.