Plakatna mesta bodo razdeljena po postopku. V Piranu bo o vrstnem redu njihove dodelitve odločalo javno žrebanje. Kdo bo kje nagovarjal volivce, bo torej vsaj v tem delu odvisno od sreče.
Kaj bo imel povedati, pa je povsem njegova odgovornost.
Na plakat gre marsikaj: obraz, ime, slogan in obljuba lepše prihodnosti. Težje je nanj spraviti odgovor, koliko bo ta prihodnost stala, kdaj bo prišla in kaj bo moral kandidat zanjo dejansko narediti. Zato bi bilo dobro, da odgovore dobimo še kje drugje.
Obraz poznamo. Rešitve še čakamo.
Plakat ima svojo nalogo. Kandidat se mora predstaviti, volivci moramo vedeti, kdo se poteguje za naš glas. S tem ni nič narobe.
Toda med prepoznavnostjo in zaupanjem je nekaj razlike.
»Za ljudi« je prijazno sporočilo. Še prijaznejše bi bilo pojasnilo, kako bo občina pomagala človeku, ki išče stanovanje, potrebuje dostopen prevoz ali že leta čaka na ureditev svoje ulice.
»Skupaj naprej« zveni spodbudno. Koristno je dodati, kam, s kom in po kateri poti.
Od kandidata ni treba zahtevati, da ima rešeno vsako podrobnost. Pričakujemo pa lahko, da zna določiti prednostne naloge, pojasniti svoje odločitve in priznati omejitve. Tudi stavek »tega v enem mandatu ne bo mogoče izvesti« je lahko znak resnosti. Če mu sledi pojasnilo, kaj je mogoče.
Vsi bi uredili parkiranje. Kako?
Parkiranje je priročen preizkus vsakega lokalnega programa. Težavo je lahko prepoznati, rešitev precej težje izpeljati.
Kje bi gradili? Na čigavem zemljišču? S katerim denarjem? Koliko bi plačevali uporabniki? Kaj bi se zgodilo s prometom v okolici? In kaj bi občina uredila do takrat, ko bi bila velika rešitev končno uporabna?
Podobno velja za stanovanja, urejanje prostora in razmerje med turizmom ter vsakdanjim življenjem.
Obljuba postane uporabna šele, ko lahko občan iz nje razbere, kaj bi se spremenilo in v kakšnem času. Še bolj prepričljiva je, če kandidat pove tudi, čemu bi dal manj denarja, da bi svojo prednostno nalogo lahko uresničil.
Občinski proračun namreč nima posebnega predvolilnega predala, iz katerega bi po volitvah vzeli denar za vse obljube hkrati.
Največji plakat še ni največji načrt.
Dobra kampanja lahko pritegne pozornost. Vodenje občine zahteva precej več: pripravo, sodelovanje, vztrajnost in odgovornost za odločitve, ki komu tudi ne bodo všeč.
Zato morajo biti vprašanja za vse enaka. Za aktualnega župana in njegove izzivalce. Za strankarske in neodvisne kandidate. Za znane obraze in tiste, ki v lokalno politiko vstopajo prvič.
Kdor občino že vodi, naj pokaže, kaj je izvedel, kaj je obstalo in zakaj. Kdor obljublja spremembo, naj pojasni, kako jo bo dosegel. Kritika sedanjega stanja je lahko upravičena, vendar sama še ni načrt za naslednji mandat.
Tudi volivci si lahko prihranimo nekaj razočaranja, če poleg vprašanja »kdo mi je všeč« postavimo še vprašanje »kdo me je prepričal z izvedljivimi odgovori«.
Za prostor na občinskem plakatu bo poskrbel žreb. Za zaupanje volivcev naj kandidati poskrbijo z odgovori.