Nova podoba je tu. Vidimo jo lahko. O njej lahko razpravljamo, jo občudujemo, kritiziramo ali skomignemo z rameni. Okusi so različni in prav je tako.
Toda zainteresirani občan ni vprašal, ali je znak lep.
Vprašal je, koliko je stal, kdo ga je izdelal, na kakšni podlagi je bil izvajalec izbran in iz katerih sredstev je bila storitev plačana.
Štiri povsem običajna vprašanja. Nobeno med njimi ne zahteva umetnostnega kritika, oblikovalskega simpozija ali kriznega sestanka. Potrebujejo samo štiri jasne odgovore.
Toda odgovora po navedbah zainteresiranega občana ni bilo.
Zato se je moral vključiti Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije in Turistično združenje Portorož, g. i. z., pozvati, naj o zahtevi odloči oziroma pojasni, zakaj tega ni storilo pravočasno.
Na tej točki postane zgodba skoraj groteskna.
Za izdelavo nove podobe očitno zadoščajo izvajalec, naročilo in denar. Za pojasnilo, koliko je vse skupaj stalo, pa so potrebni zahteva, zakonski rok, pritožba in Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije.
Morda je bilo naročilo popolnoma upravičeno. Morda je bila cena ugodna. Morda je bil izvajalec izbran skrbno in pravilno. Morda sredstva sploh niso bila javna.
Tega ne vemo.
In prav to je težava.
Molk namreč ne dokazuje nepravilnosti. Ustvari pa prostor za dvom, govorice in ugibanja – tudi tam, kjer zanje morda sploh ne bi bilo razloga.
Če Turistično združenje Portorož, g. i. z., meni, da zahtevani podatki niso informacije javnega značaja, naj o tem izda odločitev in jo obrazloži. Če podatki so javni, naj jih posreduje. Če so že bili posredovani, naj to jasno pove in pokaže, kdaj ter kako.
Vse tri možnosti so razumljive.
Četrta možnost – molk – ni.
Še posebej ne za organizacijo, katere naloga je komuniciranje. Turistično združenje Portorož, g. i. z., svetu predstavlja Portorož in Piran. Pripoveduje zgodbo destinacije, oblikuje njeno podobo in gradi njeno prepoznavnost.
Kako naj organizacija prepričljivo komunicira s svetom, če ne zna odgovoriti domačemu občanu?
Morda kdo meni, da takšna vprašanja škodijo ugledu destinacije. Ne škodijo mu vprašanja. Ugledu škoduje vtis, da je treba za preprost odgovor sprožiti uradni pritožbeni postopek.
Nova grafična podoba naj bi gradila zaupanje v destinacijo. Toda zaupanja ne ustvarijo barve, črke in všečen znak.
Zaupanje se začne pri odgovoru.
Koliko je stala nova grafična podoba? Kdo jo je izdelal? Kako je bil izvajalec izbran? Iz katerih sredstev je bila plačana?
Morda bomo te odgovore kmalu dobili.
Do takrat pa o delovanju organizacije največ ne pove njen novi znak, ampak odgovor, ki ga javnost še vedno čaka.
Viri za uredniško preverjanje
- Javno objavljeni dopis Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije
- Zahteva zainteresiranega občana za dostop do informacij javnega značaja
- Javna objava zainteresiranega občana o poteku postopka